Vodni slovar
A
uvajanje zraka v vodo za povečanje vsebnosti raztopljenega kisika ali
odstranjevanje plinov iz vode
med dvema vodoneprepustnima slojema omejen vodonosni sloj pod
pritiskom. Če se neprepustni sloj proti površini prebije (vodnjak,
vrtina ...), voda odteka na površino brez črpanja.
B
življenjski prostor z značilno sestavo neživih ekoloških dejavnikov
(svetloba, toplota, voda, podnebje), ki omogočajo obstoj določeni
življenjski združbi.
v skladu z opredelitvijo iz Zakona o ohranjanju narave se biotska
raznovrstnost razlaga kot raznovrstnost živih organizmov, ki vključuje
raznovrstnost znotraj vrst in med različnimi vrstami, gensko
raznovrstnost ter raznovrstnost ekosistemov. Izraz "biotska
raznovrstnost" izhaja iz angleškega izraza "biodiversity" in je
preveden na več načinov, zato se v slovenščini uporabljajo tudi izrazi
"biodiverziteta" in "biotska pestrost".
slankasta voda; tj. voda, ki vsebuje soli v veliko manjših
koncentracijah kot morska voda.
C
(angl. Integrated Water Management): ravnanje z vodo, ki vključuje
splošno etično odgovorno rabo vode in (ob)vodnega prostora ter celostno
upravljanje vode, ki povezuje družbenoekonomske vidike z
okoljevarstvenimi in naravovarstvenimi.
zajema na povodju usklajeno kombinacijo (načrtovanje in izvajanje)
fizičnih posegov v vodni in obvodni prostor (gradnja in vzdrževanje
hidrotehničnih objektov in naprav, utrjevanje dna in brežin,
uravnavanje in poglabljanje strug, izvajanje obogatitvenih ukrepov,
renaturacije, revitalizacije, sonaravno urejanje, "neurejanje" vodnega
in obvodnega prostora (prepustitev naravni sukcesiji, varstvo in
zavarovanje), protierozijsko zaščito v zaledju ter izdelavo smernic in
priporočil v zvezi z rabo vode in prostora.
Č
objekt za črpanje vode iz nižjega v višji nivo. Črpanje se uporablja
tam, kjer voda ne more doseči uporabnika na gravitacijski način (s
prostim padom) ali z zadostnim tlakom.
D
območje, na katerem se piezometrična gladina podzemne vode zniža zaradi
črpanja.
uničevanje ali inaktiviranje večine mikroorganizmov, vključno z zdravju
škodljivimi mikroorganizmi, z uporabo kemijskih (klor, ozon ipd.),
fizikalnih (povišana temperatura, UV-žarčenje ipd.) in drugih metod.
E
uporaba procesov, ki potekajo v naravi za preventivno in kurativno
varovanje in sanacijo okolja. Ekoremediacije imajo tri temeljne
funkcije; te funkcije so: samočistilna funkcija, sposobnost zadrževanja
vode in ustvarjanje biotske raznolikosti (in biomase). Zaradi
preventivne in istočasno kurativne vloge so ERM mehanizem za
zagotavljanje trajnosti.
okrajšava za ekološki sistem. Pojem je uvedel angleški botanik A. G.
Tansley. Je kot enota, ki zajema vse nežive in žive sestavine narave,
povezane v delujoč sistem. Dejansko pomeni pretok energije skozi
prehranjevalne verige in splete ter kroženje snovi. Ekosistemi so npr.
ribnik, reka, jezero, morje, močvirje, gozd in travnik. Pomeni torej
dinamičen kompleks rastlinskih in živalskih združb ter združb
mikroorganizmov in njihovega neživega okolja, ki so povezani v
funkcionalno celoto.
najmanjša ekološka enota v pokrajini, v kateri so posamezni deli nežive
in žive narave skupaj s človekom v dinamičnem ravnovesju.
izhlapevanje vode iz vodnih površin ali golih tal.
količina vode, ki preide v ozračje iz tal z izhlapevanjem in
transpiracijo rastlin.
vnos hranil; tj. bogatenje vode s hranili, zlasti z zmesmi dušika in
fosforja, ki spodbujajo rast alg in višjerazvitih rastlin.
F
onesnaženje vode z mikroorganizmi, ki se nahajajo v iztrebkih ljudi in
toplokrvnih živali. Najpomembnejši pokazatelj fekalnega onesnaženja
vode so bakterije E.coli. V primeru pojava fekalnega onesnaženja pitne
vode obstaja potencialna nevarnost za hidrične okužbe uporabnikov pitne
vode (zaradi bolnih ljudi, živali in kliconoscev v populaciji).
postopek mehanskega čiščenja vode prek različnih medijev (pesek, umetne
membrane ipd.). S filtracijo lahko zadržimo različno velike delce, tudi
zelo drobne (mikrofiltracija, ultrafiltracija ipd.)
G
(angl. Ecosystem Management): gospodarjenje z naravnimi viri tako, da
ni pomembna trajnost donosa (angl. sustainable yield), ampak trajnost
ekosistema (angl. sustainable ecosystem). Pri ravnanju z naravnimi viri
se namesto na enostavno produkcijo enega vira (čeprav trajnostno)
osredotočamo na trajnostno gospodarjenje s "celotnim sistemom" za
različne namene.
H
naprava za hrambo in transport vode pod pritiskom v višje dele zgradb
in drugih objektov.
daljše obdobje nenormalno suhega vremena, zaradi katerega nastane večje
pomanjkanje vode, kar kažejo podpovprečni pretoki, podpovprečno
znižanje gladin jezer in/ali znižanje vlage v tleh ter znižanje gladine
podtalnice.
del zemlje, pokrit z vodo in ledom.
sistem, ki zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med
priključkom na vodovod (pri vodomeru) in mestom uporabe (izlivka).
I
odtekanje vode s površine v tla (vodonosnik).
površina, skozi katero se preceja voda s površine v vodonosnik (naravno
ali z umetnim napajanjem).
črta enakih časov dospetja vode do zajetja.
mesto, na katerem voda naravno priteka iz kamnine ali zemljine na
površje ali v telo površinske vode.
J
oskrba s pitno vodo za najmanj 50 ljudi, javnih objektov, objektov za
proizvodnjo in promet živil ter objektov za pakiranje pitne vode.
K
objekt za zbiranje, hranjenje in pripravo deževnice.
nezadostna količina vode v tleh, potrebna za normalen razvoj kmetijskih
rastlin. Je kombinacija meteorološke in hidrološke suše. Kadar nastopi
v času intenzivne rasti in razvoja kmetijskih rastlin, tj. v kritičnih
fenoloških - razvojnih obdobjih, je količina pridelek manjša ali je
pridelek celo uničen.
voda, ki nastaja v gospodinjstvih pri rabi vode v sanitarnih prostorih,
kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Nastaja tudi v
objektih v javni rabi ter v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, če
je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvih.
voda v bazenih, bazenskih in naravnih kopališčih ter na območjih
kopalnih voda.
L
znanost, ki se ukvarja s preučevanjem jezer in odprtih zadrževalnikov,
vključno s hidrološkimi pojavi, ter zlasti z analizami okolja.
M
materiali in snovi, ki so v stiku s pitno vodo, ne smejo vplivati na
skladnost fizikalnih, kemijskih, mikrobioloških in radioloških
lastnosti pitne vode, kar je treba upoštevati pri gradnji, vzdrževanju
in upravljanju javnih vodovodov.
suša, ki nastopi, ko se na nekem območju v določenem letnem času pojavi
večji primanjkljaj padavin glede na njihovo normalno, povprečno
količino.
podzemna voda, ki ustreza predpisanim merilom. Zajema se lahko iz
vrtine, zajetja ipd.
območje, na katerem ima podzemna voda stalen ali občasen stik s
površinsko vodo ali na katerem površinska voda zaradi geološke sestave
tal ne more pronicati v tla.
območje, na katerem se zaradi zadrževanja voda oblikujejo posebne
razmere, ki niso tipične niti za kopno niti za vodno okolje ter je zato
pomemben življenski prostor številnih živalskih in rastlinskih vrst,
pomemben naravni zbiralnik in zadrževalnik vode, vir bogatenja
podzemnih voda in naravna čistilna naprava.
količina trdnih delcev v vodni suspenziji. Meri se v nefelometrijskih
enotah (NTU).
opuščeni del bivšega zavoja, ki ga je reka zapustila, ko si je naredila
novo, krajšo strugo.
N
trajne ali začasno odložene rečne, hudourniške ali morske plavine
(mivka, pesek, prod), ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem
zemljišču.
O
kakršna koli snov, ki lahko povzroči onesnaženje, vključno z
mikroorganizmi.
P
zdravju škodljivi mikroorganizmi (bakterije, virusi, glive).
voda v svojem prvotnem stanju ali po pripravi, namenjena za pitje,
kuhanje, pripravo hrane, gospodinjska opravila, proizvodnjo in promet
živil, higienizacijo ipd. Pitna voda se lahko dobavlja iz vodovodnega
omrežja in cistern ali kot predpakirana voda. Pitna voda je živilo in
mora biti skladna s predpisi glede mikrobioloških, bioloških,
fizikalnih, kemijskih in radioloških lastnosti.
naprava za ponujanje pitne vode uporabnikom, ki je povezana na interno
vodovodno omrežje. Običajno je v javnih objektih.
trdni mineralni delci, ki jih morje ali celinske tekoče vode plavijo iz
izvorov plavin kot rinjene plavine po dnu strug vodotokov ali kot
lebdeče plavine z vodnim tokom.
organski in drugi plavajoči predmeti (debla, vejevje, listje, odpadki
ipd.).
voda pod površino tal na zasičenem območju in v neposrednem stiku s
tlemi ali podtaljem.
voda pod površino tal na zasičenem območju. Nahaja se v različnih
vodonosnikih, kot so medzrnski vodonosnik, razpoklinski vodonosnik,
kraški vodonosnik.
vnašanje odpadne vode, ki je očiščena skladno s predpisi, v tla brez
namena gnojenja prek ponikovalne naprave, ponikovalnih jarkov ali
ponikovalnega drenažnega cevovoda.
skoraj ravno zemljišče vzdolž vodotoka, poplavljeno samo, kadar rečni
tok preseže prepustnost osnovne struge.
zemljišče, ki ga občasno in za različno dolgo obdobje poplavijo vode, s
čimer lahko prispevajo k ohranjanju naravne dinamike tekočih in
stoječih voda ter k varstvu pred poplavami.
območje, s katerega vse celinske vode odtekajo (prek potokov, rek ali
jezer) v isto reko ali jezero.
površina, iz katere se stekajo padavinske vode v obravnavan vodotok do
nekega profila. V skladu z Vodno direktivo je to celotna prispevna
površina reke, ki se steka v morje. Prispevna površina njenih pritokov
se imenuje tudi porečje.
celinske vode, ki so na površju zemlje, npr. potoki, reke, kanali,
jezera in morje.
vode, ki tečejo ali stojijo na zemeljski površini.
voda, ki se polni v ustrezno embalažo (balone, plastenke ipd.).
Predpakirana voda mora biti označena v skladu s predpisi. Glede na
izvor jo lahko delimo na naravno mineralno vodo, izvirsko vodo, namizno
vodo ipd.
količina vode, ki steče skozi izbrano površino ali prečni prerez v
določenem času. Glede na velikost se pretok izraža v m3/s (reke), l/s
(potoki, izviri), m3/dan (odpadne vode) ipd.
če voda v vodnem viru ne izpolnjuje določenih standardov za pitno vodo,
se uporabijo postopki priprave vode. Ti zajemajo različne dejavnosti,
kot so filtriranje, čiščenje, dezinfekcija ipd.
R
snov, ki razgrajuje druge snovi in tako oblikuje razredčino. Ker voda
razgrajuje največ snovi, se lahko imenuje "univerzalno razredčilo".
voda, ki se uporabi večkrat, preden je vrnjena v naravni hidrološki
cikel.
S
(angl. monitoring): sistematično spremljanje in vrednotenje
mikrobioloških, fizikalnih in kemijskih parametrov v pitni vodi, v
javnih vodovodih.
naravna jezera, vključno s presihajočimi jezeri, ribniki, mlake,
močvirja in drugi naravni vodni zbiralniki, ki imajo stalen ali občasen
pritok ali odtok tekočih ali podzemnih voda.
pojav, pri katerem primanjkuje vlage v prsti ter vode v vodotokih,
jezerih in izvirih zaradi preskromne količine padavin, kar onemogoča
normalno rast rastlin.
voda, ki je prevzeta iz virov v naravnem stanju ali je pred uporabo
obdelana (koagulacija, filtracija, dezinfekcija).
T
voda, ki se uporablja v proizvodnji in drugod ter ne ustreza
dogovorjenim merilom o higienski neoporečnosti vode.
naravni vodotoki, kot so potoki, reke in hudourniki, ne glede na to,
ali imajo stalen ali občasen pretok.
podzemna voda iz vrtine, izvira ali zajetja, ki ustreza predpisanim
merilom.
onesnaženje, ki prihaja iz ene točke (na primer izpust odpadne vode,
razlitje nevarnih snovi iz cistern ipd.).
temelji na trajnostnem gospodarstvu, ki je rezultat trajnostnega
razvoja. Trajnostno gospodarjenje z vodo je opredeljeno kot oblika
načrtovanja in upravljanja vode in njenega okolja, ki ohranja ekološko
in prostorsko celovitost ter trajno obnovljivost, hkrati pa izboljšuje
kakovost človeškega življenja.
obstoj in ohranjanje vitalnosti in samoobnovitvenih potencialov vodnega
okolja; to je značilnost procesa ali stanja, da se vodno okolje ohranja
ves čas s svojimi naravnimi značilnostmi. Da zaščitimo in omogočimo
trajnost, je treba poznati njegovo delovanje ter usmerjati in
razreševati konflikte med različno (ne)rabo vode in vodnega prostora,
torej trajnostno gospodariti z vodo. Nasprotja se pojavljajo tudi
zaradi želje po neuporabi vode in vodnega prostora (pustiti vodo in
vodno okolje naravi), zato lahko izraz "raba vode in vodnega prostora"
v tem smislu pomeni tudi "nerabo".
prehajanje vode v obliki vodne pare skozi listne reže rastlin v
ozračje.
kazalnik, ki pokaže koncentracijo alkalnih snovi v vodi, večinoma
kalcija in magnezija. Ob ugodnih pogojih tvorita kalcij in magnezij
vodni kamen, ki se nalaga na napravah v stiku z vodo.
V
vsa nevidna voda, ki se porabi za izdelavo ali pridelavo dobrine.
Posredno je prisotna v izdelkih in storitvah, ki jih kupujemo in
uporabljamo vsakodnevno. Za proizvodnjo zadostne količine hrane za
dnevno prehrano človeka je namreč potrebnih okrog dva do tri tisoč
litrov vode.
vode, ki zaradi obilnih padavin narastejo (povečajo svojo gladino nad
povprečjem) in lahko začnejo poplavljati.
plačilo za porabljeno vodo.
obrat, ki oskrbuje porabnike s pitno ali tehnološko vodo.
obravnava odnose med vodnimi količinami (in njihovimi časovnimi
razporeditvami) na povodje padlih in priteklih vodnih količin ter iz
povodja odteklih vodnih količin (merjenih na izlivnem profilu reke in
kontrolnem profilu povodju pripadajočega podzemnega vodnega telesa).
pravna in strokovna izhodišča držav članic EU za skupno upravljanje
čezmejnih vodotokov, vodonosnikov in morja.
plinsko stanje vode; voda se začne spreminjati v paro pri 100 °C.
pravica do posebne rabe vodnega ali morskega javnega dobrega ali
naplavin.
lastnost, značilnost reke, potoka glede na količino vode.
funkcionalna in strukturna povezanost rastlinstva, živalstva in
neživega okolja na enotnem in prostorsko razmejenem območju, na katero
vpliva in ga omejuje voda kot stalen ali občasno delujoč dejavnik.
prostor, kjer je prisotnost vode najpomembnejši ekološki dejavnik. To
so struge vodotokov in območja stoječih vod (ribniki, jezera in druge
stoječe vode) s vplivno cono (območje visokih vod, hiporeična cona), ki
se glede na hidrološko stanje spreminja v bolj ali manj znanem območju.
To so vegetacijski pasovi na brežinah, ki se lahko razširijo v poplavni
gozd, loke ali poplavne travnike. V vodni in obvodni prostor spadajo
tudi mokrišča, visoka barja in ostale površine, na katerih voda stalno
zamaka tla, kar je odvisno od hidroloških lastnosti. Površine vodnega
in obvodnega prostora najlažje določamo z vodnimi in obvodnimi biotopi.
vodni odtis je kazalnik, ki izraža, koliko vode kot posamezniki
porabimo v svojem gospodinjstvu. To ne zajema le vode, s katero kuhamo,
peremo in se prhamo ter jo zaznajo števci na vodovodni napeljavi, ampak
tudi za t. i. virtualno vodo, ki jo porabimo kot potrošniki, predvsem
takrat, ko kupujemo izdelke iz drugih regij sveta.
hidrološke, hidromorfološke in hidravlične lastnosti povodja, in sicer
zbiranje in odtekanje viška padavin do tal, način odtekanja vode po
površini in v tleh do vodotokov (neto padavine), tok vode z odtočno
dinamiko (pretoki, trajanje, pogostost, čas pojavljanja v letu,
hitrost, značilne pretočne lastnosti vodotoka), erozija, transport
materiala, odlaganje materiala, oblikovanje strug.
zemeljski del vodnega kroženja, in sicer padavine, vodne izgube, odtok
vode do strug, hudourniki, tekoče vode, stoječe vode, podtalnica, talna
voda z vodnimi ekosistemi in biokemičnimi ter fizikalnimi procesi v
vodi in tleh z vodo.
zaprta betonska ali kovinska posoda na betonskem stebru, stebrih za
zbiranje ali hranjenje vode.
vir vode, iz katerega se zajema voda za preskrbo prebivalstva ali za
tehnološki proces in hlajenje v podjetjih (vodni viri so razpoložljiva
ali lahko dostopna voda za rabo v zadostnih količinah in zadostni
kakovosti na mestu in v časovnem obdobju, primernem za določeno rabo).
to je umetno ali naravno vodno območje, ki se uporablja za shranjevanje
vode za gospodinjsko ali industrijsko rabo. V naravi je to umetno
jezero, ki nastane z umetno pregrado. Lahko je tudi zbiralnik, v
katerem se zbira voda za uporabne namene, npr. za oskrbo z vodo,
pridobivanje električne energije, namakanje in rekreacijo.
zaprt prostor ali posoda, navadno v zemlji, za zbiranje ali
shranjevanje večjih količin pitne vode.
umetno narejen objekt (s kopanjem, vrtanjem idr.), ki se uporablja za
dostopanje do podzemne vode.
dovoljenje za rabo vode iz zajetja, namenjenega lastni oskrbi
gospodinjstva ali več gospodinjstev, ki ga pridobi uporabnik zajetja ne
glede na lastništvo zemljišča, na katerem so objekti in naprave za
odvzem vode.
predstavlja vodo kot količino (vključno s parametri kakovosti) ter
vodni in obvodni prostor, v katerem se ta količina nahaja (vključno s
strukturo življenjskih združb in ekološkimi funkcijskimi povezavami).
vode, vključno z mokrišči, ki so življenjski prostor za medsebojno
povezane in delujoče skupnosti v vrstah rastlin v živali.
soglasje, ki ga je treba pridobiti pred vsakim posegom v prostor, ki bi
lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda.
prepoznaven in pomemben del površinske ali podzemne vode.
majhen zbiralnik, postavljen na začetku korita ali cevovoda.
Uporabljamo ga lahko za shranjevanje sorazmerno majhnih količin vode,
da pokrijemo spreminjajočo se porabo vode, potrebno v kratkih časovnih
obdobjih, ki običajno niso daljši od nekaj ur.
objekt za hranjenje vode in pokrivanje spreminjajoče se porabe vode ter
za zagotavljanje rezerv vode, ustreznih tlakov v vodovodnem omrežju
ipd.
naprava za postrežbo s predpakirano vodo (iz balonov ipd.). Običajno se
nahaja v javnih objektih in podjetjih.
naprava za merjenje količine porabljene vode.
plast ali več plasti kamenin ali drugih geoloških plasti pod površjem
tal z zadostno poroznostjo in prepustnostjo, ki omogočajo znatnejši tok
podzemne vode ali odvzem znatnejših količin podzemne vode.
višina vodne gladine, merjena na določenem mestu ob določenem času.
v strugi tekoča voda, po kateri odteka izvirska in padavinska voda.
ukrepi za zaščito vodnega telesa ter prepovedi in omejitve posegov v
okolje vodovarstvenega območja, namenjeni zmanjševanju tveganja za
onesnaženje vodnega telesa.
območje, kot ga določa predpis, ki ureja varstvo vode, namenjene oskrbi
s pitno vodo.
sistem elementov vodovoda, kot so zajetja, črpališča, objekti za
pripravo vode, vodohrani, cevovodi, oprema idr., ki večji del rednega
obratovanja deluje kot samostojen sistem, hidravlično ločen od drugih
vodovodov.
naprave v sistemu za oskrbo s pitno vodo, kot so ventili, črpalke,
merilniki, dozirne naprave, žabji pokrovi idr.
objekti, ki se uporabljajo za zajem, hrambo in distribucijo vode
(zajetja, vrtine, črpališča, vodohrani).
sistem cevi med vodovodnimi objekti in uporabniki vode. Zagotavljati
mora nemoteno in varno distribucijo vode.
objekt, ki je namenjen neposredno za odvzem vode iz vodnega telesa.
Z
območje, kjer se pojavljajo kraški pojavi, kot so požiralniki, kraške
jame, škraplje, vrtače, kraški kanali in odprte razpoke, ki omogočajo
hitro pretakanje vode skozi vodonosnik.
pitna voda je zdravstveno ustrezna, kadar: - ne vsebuje mikroorganizmov
ali parazitov in njihovih razvojnih oblik v številu, ki lahko
predstavlja nevarnost za zdravje ljudi, - ne vsebuje snovi v
koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi predstavljajo
nevarnost za zdravje ljudi, - je skladna z zahtevami iz predpisov
(skladnost mora biti zagotovljena na mestih, na katerih se voda
uporablja kot pitna voda).
Ž
zaščitna loputa, nameščena na proste iztoke iz vodovodnih objektov.
Varuje notranjost objektov pred vstopom manjših živali in mrčesa.
Sklad Si.voda
Šmartinska cesta 152
1000 Ljubljana
Šmartinska cesta 152
1000 Ljubljana
Copyright Sklad Si.voda © 2015
Deli s prijatelji:
O Skladu Si.voda
Poslanstvo
Ustanovitev
Etični kodeks
Direktor
Svet zavoda
Strokovni svet
Financiranje
Poslovno poročilo
Poslanstvo
Ustanovitev
Etični kodeks
Direktor
Svet zavoda
Strokovni svet
Financiranje
Poslovno poročilo
Ohranjanje pitne vode
Koristni nasveti
Vodni slovar
Uporabne povezave
Za medije
Kontakt
Prispevajte v sklad
Koristni nasveti
Vodni slovar
Uporabne povezave
Za medije
Kontakt
Prispevajte v sklad