Kranjska stena je edinstven primer urejanja vodotokov, značilen zlasti za slovenski alpski in predalpski svet. Z uporabo lokalnemu okolju prilagojenih tehnik in naravnih materialov, kot sta les in kamen, kranjska stena učinkovito zmanjšuje erozijsko delovanje voda in se hkrati prilagaja lokalnemu habitatu. Ponovna obuditev izjemne tehniške dediščine slovenskih vodarjev in hudourničarjev predstavlja velik korak naprej na področju ohranjanja in spodbujanja trajnostnega urejanja povodij. Zato ima kranjska stena izjemen kulturni, gospodarski, tehnični in naravovarstveni pomen.

Prednosti urejanja vodotokov s kranjskimi stenami

Kranjska stena ima več prednosti, zaradi katerih je prepoznana kot dobra praksa urejanja vodotokov:

• Učinkovito zmanjševanje erozijskega delovanja voda. Velika prožnost materiala omogoča, da se objekt kljub velikim silam vode ne poruši.
• Upoštevanje značilnosti lokalnega okolja. Za kranjsko steno je značilno, da je precejna in podajna in kot taka se lahko dobro prilagaja značilnostim posameznega terena in se nevpadljivo vklopi v lokalno okolje. Poleg tega uporablja lokalna gradiva, kot sta kamen in les.
• Prilagoditev lokalnemu habitatu, saj ne moti vodnega in obvodnega habitata, nasprotno, lahko ga celo obogati. Upošteva značilnosti vodne struge.
• Izrazito nizko ogljična tehnika in konkreten odgovor na prepotrebne ukrepe za zmanjševanje učinkov podnebnih sprememb.
• Nizki stroški gradnje in vzdrževanja.
• Možnost za nova delovna mesta na področju gozdarstva, lesarstva in gradbeništva ter oživitev obrti, kot sta tesarstvo in kamnoseštvo, v lokalnem okolju.