Ohranjanje tradicionalnega znanja slovenskih hudourničarjev
Vpis kranjske stene v register žive kulturne dediščine
Sklad Si.voda, zavod za čiste in zdrave vode, je podprl iniciativo Inštituta za vode RS za vpis kranjske stene – tradicionalne tehnike urejanja vodotokov – v register žive kulture dediščine pri ministrstvu za kulturo v skladu z Unescovo Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine. V okviru Zborovanja slovenskih geografov na Bledu sta sklad in inštitut simbolno listino o vpisu kranjske stene v register predala Joštu Jakši, direktorju Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo pri ministrstvu za kmetijstvo in okolje.
Si.mobil je ustanovil Sklad Si.voda v okviru svoje družbeno-odgovorne usmeritve Re.misli kot nepridobitno organizacijo, ki se aktivno in trajnostno loteva reševanja problematike kakovosti voda v Sloveniji. Milan Zaletel, predsednik sveta zavoda Sklad Si.voda je poudaril, da ta skozi strokovni pristop osvešča in izobražuje o pomenu voda in našem vplivu nanje in izpostavil, da je vpis kranjske stene v register žive kulture dediščine odličen primer sodelovanja med gospodarstvom ter vladnimi in nevladnimi inštitucijami. »Strokovna ideja, podprta s poslovno logiko, je dobila priložnost, da bogati širše kulturno okolje in predvsem ponuja izjemne možnosti za trajnostno grajenje zelene infrastrukture,« je še dodal Zaletel.
Kranjska stena je edinstven primer urejanja vodotokov, značilen zlasti za slovenski alpski in predalpski svet. Z uporabo lokalnemu okolju prilagojenih tehnik in naravnih materialov, kot sta les in kamen, kranjska stena učinkovito zmanjšuje erozijsko delovanje voda in se hkrati odlično prilagaja lokalnemu habitatu. Kranjske stene morajo upoštevati značilnosti struge, zasajene morajo biti z avtohtonim rastlinjem in ohranjati vodne poti živali. Danes najdemo kranjske stene predvsem na bregovih Save Dolinke, Save Bohinjke, Ribnice, Kokre, Savinje, Čerinščice ter ob številnih hudournikih ter gorskih in hribovitih vodotokih, ki jih zaznamujejo velik padec dna vodotoka in intenzivni erozijski procesi.

Kranjska stena ali lesena kašta v naravnem okolju.
Avtor fotografije: dr. Mitja Bricelj
Tehniko urejanja vodotokov, ki jo na Slovenskem uporabljamo že več kot 200 let, je na strokovnem srečanju geografov predstavil strokovnjak za vode dr. Mitja Bricelj, predsednik Strokovnega sveta Sklada Si.voda: »Kranjske stene pomagajo ohranjati krhko ravnotežje v naravnem okolju, zgrajene na pravi način pa lahko celo obogatijo vodne in obvodne habitate. Sama gradnja kranjskih sten je izrazito nizko ogljična tehnika, zato so njeni vplivi na podnebne spremembe minimalni, stroški gradnje in vzdrževanja so prav tako nizki. Kranjska stena zato predstavlja konkreten odgovor na pobudo EU o zagotavljanju zelene infrastrukture.«
Ponovna obuditev izjemne tehniške dediščine slovenskih vodarjev in hudourničarjev predstavlja velik korak naprej na področju ohranjanja in spodbujanja trajnostnega urejanja povodij. »Vpis kranjske stene v register žive kulturne dediščine smo podprli zaradi njenega izjemnega kulturnega, gospodarskega, tehničnega in naravovarstvenega pomena,« je dejala Irena Zupančič Cimerman, direktorica Sklada Si.voda. »S tem nismo le prispevali k ohranjanju tradicionalnih obrtnih veščin, značilnih za naš geografski prostor. Gradnja kranjskih sten odpira možnosti za nova delovna mesta na področju gozdarstva, lesarstva, gradbeništva in oživitev obrti, kot sta tesarstvo in kamnoseštvo,« še dodaja.
Uporaba kranjske stene je svoj vrhunec dosegla v 19. stoletju, v času razmaha mlinarstva in žagarstva na Slovenskem, intenzivneje pa so jih gradili do druge svetovne vojne. Danes uporaba kranjskih sten ponovno narašča in ne glede na delno spreminjanje in nadgrajevanje tehnike skozi čas, ostajajo ključni elementi kranjske stene nespremenjeni. Za izdelavo se uporablja najbolj odporen les, kot je robinja, pravi kostanj, nekatere vrste hrasta in macesen.
Milan Zaletel, predsednik Sveta zavoda Sklada Si.voda, in dr. Mitja Bricelj sta predala simbolno listino o vpisu kranjske stene Joštu Jakši, direktorju Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo v okviru Zborovanja slovenskih geografov, ki ga organizirajo Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Zveza geografov Slovenije in Geografsko društvo Gorenjske.